|
Podjetja med letom premalo pozornosti posvečajo določbam Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in z njim povezanim pravilnikom in uredbam, zato se v praksi velikokrat pojavijo napake in nepravilnosti. Vse to nas lahko drago stane v primeru inšpekcijskega pregleda.
Davčna osnova je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki pri opravljanju dejavnosti rezidenta in nerezidenta v poslovni enoti v Sloveniji. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi tega zakona in Slovenskih računovodskih standardov.
Odhodki so lahko priznani, nepriznani ali delno priznani.
Priznani odhodki so odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov. To pomeni, da morajo biti neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti, ne smejo imeti značaja privatnosti in morajo biti skladni z običajno poslovno prakso, to je običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti.
Nepriznani odhodki so vsi odhodki, ki se ne odražajo v prihodkih (kazni, takse, davki, donacije, podkupnine, če obresti presegajo davčno priznano obrestno mero) ter tisti, ki se nanašajo na zasebno življenje. Ne priznajo se obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev in od posojil, prejetih od oseb v državah z ugodnejšim davčnim položajem. Enako velja za stroške obresti od posojilodajalca, ki ima v lasti več kot 25% deleža v kapitalu.
Delno priznani odhodki so kot odhodki priznani le delno, in sicer so to stroški reprezentance (pogostitve, zabava, darila ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji), stroški nadzornega sveta oz. drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, rezervacije, pod določenimi pogoji odhodki zaradi oslabitev terjatev, odhodki od prevrednotenja dobrega imena, stroški amortizacije. |
|